Zadnji blog v letu 2018

Zadnji blog v letu 2018

Posted by samanta kegl on december 22, 2018 in

Aloha!😊

Božični prazniki so pred vrati, malo več kot dober teden pa nas loči, do zaključka tega leta in začetka Novega leta 2019. Še vedno občutek kot da se je leto 2018 začelo pred kakim mesecem, vendar se na mojo žalost ni, saj bom kmalu prav tako kot vsi spet eno leto starejša. Čeprav v zadnjih štirih mesecih nisem bila najbolj "pridna" z objavljanjem novih postov v mojem blogu, sem se odločila, bom z današnjo objavo nekako zaokrožila moje prvo blogersko leto in se na ta način poslovila od leta 2018.

Na začetku tega leta nisem pomislila, da se bo tekom leta zgodilo toliko vsega novega, da bom dobila toliko novih izkušenj in spoznanj, še  posebej pa dejstvo, da bom pisala svoj blog. Ideja, da sem se prav na koncu junija odločila za bloganje, je bila plod vseh  stresnih dogodkov, močnih pozitivnih kot tudi negativnih čustev, že od samega začetka leta 2018. Za piko na i je bil peklenski mesec maj, ta pekel pa se je raztegnil še tja do junija, v tem ognju sem čisto zgorela in pristala na dnu, tako da nisem videla več nobene pozitivne strani življenja. V tistem času sem se še bolj zaprla vase. Spoznala sem, da se veliko boljše če svoja razmišljanja in občutke povem ven, in kot način komunikacije sem videla pisanje bloga. Moja starša sta mi bila v tistih trenutkih v veliko oporo, zato sem prav zaradi njih v naslednjih mesecih lahko doživela vse te koncerte in ostale dogodke in se zaradi tega počutila bolj živo. Zaradi bloga sem začela poslušati tudi novo vrst glasbe in se zanimati za nove kulture in zgodbe drugih ljudi. Spoznala sem tudi nekaj novih ljudi in se še bolj poglobila v medčloveške odnose. Ugotovila sem tudi, da številne situacije ali čustvih v katerih sem se znašla  bila edina, in da podobno doživljajo tudi vsi ljudje na tej krogli. S pisanjem bloga sem končno sebi našla nek dober hobi, s katerim se mi je odprla pot, do podobnega a spet drugačnega načina pisanja, ki zaenkrat še ni odprt za širšo javnost. 😄 

Na koncu vsakega leta me vedno znova zanima, ali bo Novo leto, ki sledi še težje kot prejšnje.Vedno se mi je zdelo tako (še vedno se mi haha). Morda zato, ker vsakemu človeku najprej v spominu ostanejo, slabi dogodki šele nato pa se spomnimo tistih dobrih. Letos že v naprej vem, da me 2019 čaka zelo veliko stresa, verjetno nisem edina. Vseeno pa upam, da bo tudi ogromno lepih trenutkov in novih tem za pisanje. 

Vsem svojim bralcem želim lepe praznike, predvsem pa vse dobro v Novem letu 2019.💝💝

Hvala, ker me berete.💜💜

Samanta

Continue Reading

Trajno skodrani lasje #trajna

Trajno skodrani lasje #trajna

Posted by samanta kegl on oktober 29, 2018 in Hair,

Aloha! 😊

Pred več kot enim mesecem, sem pisala zadnji blog o bananini maski za lase, ki na koncu ni izpadla dobro. To objavo, če si še niste si lahko preberete tukaj.V današnji objavi bom spet pisala o svojih "popolnih" laseh, oziroma o trajni ondulaciji ali kar na kratko trajni, ki sem jo imela 2 leti.

Jap, gre za to isto trajno, ki so jo nekoč nosile babice ter so s tako frizuro iz gledale kot 🐑.Seveda si nisem želela ovčje frizure, želela sem si več volumna, ki sem ga tudi dobila s kitami ali uvijalcem za lase.Vendar pa noben od teh načinov ni bil trajen, jaz pa sem tisti čas hotela prav trajno skodrane lase, zaradi večjega volumna.

Na žalost, me takrat nihče ni slikal, zato sem poiskala sliko na spletu, da se vsaj malo vidi kako ti vitlerji za trajno zgledajo.

Pred prvim postopkom trajne sem se dobro informirala o sami trajni, kako se vzdržuje in kako dolgo traja, ker mi je bilo pomembno, da se mi bodo skodrani lasje obdržali več časa. Trajna, kot sem si prebrala in mi je rekla frizerka drži do 6 mesecev, ali celo več časa. Zame je bilo idealno. Res sem si močno želela trajno, zato sem se prvi krat odločila, da grem k frizerki, med počitnicami (če slučajno ne bi izpadlo dobro, da se lahko skrijem). 😂 V glavnem dobila sem občutek, kot da je bilo frizerko malo strah, saj ni bila navdušena z mojo idejo o trajni. Morda zato, ker zadnje čase ni delala toliko trajn, ker je to danes ni več IN, pa jih  več ne nosijo niti babice.

Postopek trajne ni zahteven:

 1. Frizerka, si je najprej izbrala, pravo velikost vitlerjev: Tanjše za krajše lase in debelejše za daljše.

 2.Vsak  pramen las, mi je premazala z tekočino (kemikalije, ki kodrajo lase), vonj pa je imela po kanalizaciji. Na to dejstvo me je frizerka že prej opozorila, hkrati pa nisem imela druge izbire, zato sem vohala ta vonj, cel čas ko sem bila tam. Obstajajo tudi postopki, s katerimi se lahko pride do trajne brez tega nadležnega vonja (brez kemikalij), vendar pa je ta postopek seveda dražji. Vedno, ko jih je premazala, je nanj navila vitler.

3. Ko je s postopkom navijanja zaključila, mi je na glavo dala, nekakšno črno kapo z luknjicami, katero sem imela na glavi vsaj dobri 2 uri.

4. Na koncu mi je seveda lase oprala in posušila (odkrila sem nekaj novega 😂).

Povedala mi je tudi, da si ne smem česati las s klasičnimi krtačami, ker so preveč goste in bi se mi lasje zelo hitro zravnali nazaj. Namesto krtače sem uporabljala glavnik s širokimi zobmi. Vem da mi ni svetovala tudi pogostega česanja las, zato sem si pogosto lase razčesala kar s prsti. Ne vem zakaj ampak opozorila me je tudi, da naj mi niti slučajno ne pade na misel, da bi si lase po trajni zravnala z ravnalcem za lase.

Po pranju las nisem nikoli uporabila fena, saj si las nisem hotela še bolj dodatno uničevati. Priporočljivo je, da naj bi se trajna sušila z difuzorjem (nastavek, ki se natakne na fen), ta pa naredi še večji volumen las. Na žalost tega difuzorja nisem imela, zato sem raje lase pustila, da so se mi naravno posušili.

Za bolj definirane kodre oziroma valovite lase sem uporabljala, kremo za kodre, ki sem si jo nanesla, po vsakem pranju las in skoraj vsako jutro. Pri drugem procesu trajne sem namesto kreme za  kodre uporabljala arganovo olje, saj sem ugotovila, da so mi izgledali kodri po kremi želo nenaravni, ker so bili trdi in so se zalepili skupaj. 

Ker sem na trajno želimo dobro pazila, je meni trajala okoli 10 mesecev. S trajno sem dobila, večji volumen las, vendar pa pri lasišču, kjer sem želela, da bi bil volumen največji, ga ni bilo. Vitlerji so  preveč veliki, da bi se lahko navili lasje čisto do lasišča in priznati moram, da je to edino, kar me je v povezavi s trajno razočaralo.

Upam, da vam je bilo branje zanimivo.

Samanta

Continue Reading

Nikoli več (samo) banano na lase

Nikoli več (samo) banano na lase

Posted by samanta kegl on september 16, 2018 in Hair,

Aloha! 😊

Spet je minilo, že kar nekaj časa odkar sem na zadnje objavila na mojem blogu. Intervju, ki sem sem ga naredila o korejski skupini BTS, je postala trenutno druga najbolj brana objava na mojem blogu. 💓 #army. Tokrat sem se odločila, da bom pisala o mojem beauty failu, ki se je zgodil približno 10 let nazaj. Med letošnjimi poletnimi počitnicami sem velikokrat videla, na televiziji reklamo o novih Garnierovih hair food maskah, in ko sem videla, da je ena izmed njih od banane, sem se takoj spomnila na mojo masko od banane.

Pred 10 leti, skoraj noben ni imel pametnega telefona in nisi imel internet takoj pri roki, ko si ga potreboval, za kake nasvete, recepte itd. Takrat se mi zdi je še vedno prevladovala televizija kot glavni medij, kjer si lahko pridobil vse informacije, ki si jih v tem trenutku potreboval. Pogosto sem po končani mehiški nadaljevanki z mojo mamo gledala ameriško oddajo, ki jo je vodil en zdravnik Doktor Oz oziroma ime oddaje je bilo Doktor OZ. V eni izmed oddaj je  povedal, da je banana zelo dobra za lase še posebej če so uničene ali suhe, kot so moje bile takrat in so na žalost tudi danes ha ha. Povedal je da samo zmečkaš eno banano in  jo naneseš na lase ter jo pustiš na glavi nekaj minut, da se lasje "nahranijo".

Kombinacija banana + lasje se mi ni zdela napačna, iskreno pomislila sem o super  končno nekaj naravnega in kar imaš doma pri roki, da ne bom imela več slame na glavi, pa tudi kaj lahko gre narobe, saj je on zdravnik in že ve.

 Zdi se mi, da mi je mama še isto popoldan po tej oddaji dala na lase banano in to se po celi dolžini las. Jaz na glavi nisem imela samo par minut, ampak malo dlje, ker pač, da bi se še bolj nahranile.

Ko je prišel čas spiranja banane iz las pa je nastal problem, ker banana ni  šla iz las. Bolj mi je mama prala bolj se je ta še bolj zlepila na las. Niti z šamponom, niti z balzami ali glavnikom, da bi se razčesala, ni šlo dol. Imela sem dve opciji: Da mi mama ostriže lase ali pa da vseeno poskusi vse spraviti ven s pranjem. V tistem trenutku si nisem ravno želela, da bi imela kratke lase, ker sem  dolgo časa čakala, da so mi sploh zrasli dolgi. Po šopih izpuljenih las in bolečega lasišča ter porabljenega litra šampona, se je moja glava končno rešila banane.  Po tej "bananini maski" so bili moji lasje še bolj uničeni in od takrat naprej sem se odločila, da nikoli več ne bom gledala te oddaje, ker sem imela občutek, da niso vse povedali po pravici. Preko oddaje na televiziji, ne moreš dobiti povratne informacije od drugih ljudi, ki so morda se srečali s podobno težavo, kot je to pri internetu in forumih.

P.S. Na oddaji niso omenjali, da moraš k banani dodati kako olje ali jajce. Povedali so samo da potrebuješ banano in tega sva se z mamo pač držali.

Morda sem banano na glavi imela preveč časa in zato se ni dala sprati z las ampak eno je sigurno.: Nikoli več ne dam samo banano na lase.

 Tokrat je ta objava malo krajša ;)

Upam, da vam je bilo branje zanimivo.

Samanta

Continue Reading

INTERVJU Z OBOŽEVALKO KOREJSKE SKUPINE BTS: Nikogar ni potrebno kritizirati samo zato, ker so druge rase ali kulture

INTERVJU Z OBOŽEVALKO KOREJSKE SKUPINE BTS: Nikogar ni potrebno kritizirati samo zato, ker so druge rase ali kulture

Posted by samanta kegl on september 06, 2018 in BTS, music,

 Aloha! 😃

Za objavo oziroma temo v tem tednu sem se odločila, zato ker je skozi moje domišljijsko življenje kot je tudi naslov mojega bloga fangirlanje oziroma sledenje neki skupini ali pevcu označilo velik del mojega najstništva kot tudi sedaj ko sem že recimo odrasla.

Med časom fangirlanja sem poznala veliko novih ljudi in z nekaterimi izmed njih sem ostala v kontaktu še do danes :)

Ena izmed njih je Stella, ki jo poznam že več let. Ona mi je tudi danes omogočila, da to objavo lahko pišem v obliki intervjuja.

 V mojem prvem blogu sem omenjala, da največ poslušam pop glasbo (latino pop, hrvaški pop). 

 Za Korejski pop nisem bila nikoli preveč zainteresirana, vedela sem le, da je v zadnjem času po celem svetu zelo popularen in da gre za pop glasbo ki je nastal samo v južni Koreji ne pa tudi v severni. (to sem se naučila na faksu). :P Vem tudi, da dosti ljudi ne ve da sploh obstaja. Iz tega razloga sem vprašala Stello, kot predstavnico oboževalcev trenutno najbolj popularne korejske skupine (bolj popularne od Justina Bieberja) BTS nekaj vprašanj o njih ter samem sprejemanju kpopa pri nas in tudi v svetu.

Intervju:

 (Vprašanja sem Stelli postavljala v Hrvaščini, zato sem objavila intervju v Hrvaščini kot tudi Slovenščini, za lažje razumevanje).

1. Ali mi lahko preden začneva govoriti o BTS-u razložiš kaj je to kpop oziroma za kakšno vrsto glasbe gre? 

  Kpop je kratica za korejsko pop glazsbo. Ta žanr je sestavljen iz elektro pop-a, hip hopa, rocka in R&B-a iz Južne Koreje.

2. BTS so popularni korejski boyband, ki imajo na milijone oboževalcev po celem svetu od Avstralije in vse tja do Latinske Amerike. Povej mi nekaj več o njih...

BTS, bolj znani kot Bangtan Boys ali v Korejščini Bangtan Sonyeondan, je moška skupina, sestavljena iz 7 članov, ki je bila formirana v Big Hit Entertaiment. Nekateri od njih so reperji, medtem ko so drugi pevci in plesalci. Debitirali so leta 2013.

3.  Kateri med njimi je najbolj popularen in zakaj? 

Najbolj popularen? Hmm...verjetno V (Kim Taehyung). Mislim, je najbolj popularen zaradi njegove osebnosti in obnašanja. Vedno je nasmejan, zabaven in zna popraviti razpoloženje.

4. Kateri je tvoj najljubši član in zakaj? 

 Moj najljubši je V (Kim Taehyung). Že ko sem prvič videla BTS mi je on padel v oko. Ugotovila sem tudi, da imava dosti podobnosti.

5. Kot vsi popularni glasbeniki ali pevci imajo prav tako posebno ime za svoje oboževalce. Nekje sem prebrala, da se oboževalci BTS-a imenujejo A.R.M.Y. Kaj točno pomeni ta kratica?

A.R.M.Y  je kratica za  Adorable Representativ M.C for Youth.

6. Že velikokrat sem ponovila, da imajo BTS veliko oboževalcev. Kako to, da jih tako zelo radi poslušajo, čeprav so njihove pesmi v Korejščini in ne v Angleščini?

BTS so zelo zanimivi, glede pesmi in  pomenov vseh njihovih besedil. Sami pišejo besedila in komponirajo glasbo. Njihovi spoti in pesmi so povezani eden na drugega, vsaka pesem   ima svoj pomen. Omenila sem, da se vse pesmi in spoti povezujejo in poskusila bom tudi pojasniti. Vsak videospot, ki ga naredijo je povezan z vsemi prejšnjimi videi in s tem ustvarjajo veliko zgodbo. Oboževalci delajo, teorije in poskušajo razumeti njihov pomen, po predmetih, ki jih vidijo v spotu ali v besedilu. Zelo težko je določiti, kakšen je njihov pravi pomen.

7.  Ali morda veš zakaj samo eden član, zna govoriti Angleško?

Kolikor vem, se v Koreji ne učijo Angleščine, ker jim ni med naborom jezikov, ki se morajo učiti. Učijo se Japonščino in Kitajščino in druge jezike. RM je edini ki kar dobro zna Angleško, medtem, ko se drugi šele učijo. RM je rekel, da se se učil angleško z gledanjem znane serije "Friends", ko je bil majhen. Najprej je pogledal serijo v Korejščini potem pa mi je mama kupila CD-je v Angleščini.

 8.  Koliko časa si ti fan BTS-a? 

Od Junija 2017, 1 leto in 3 mesece. (žal mi je, da prej nisem vedela za njih in kpop).

9. Pred nekaj dnevi so objavili svojo novo pesem IDOL, ki je le v enem dnevu dobila preko 50 milijonov pregledov na youtube-u. Ti je všeč pesem in videospot? 

  Ja, Idol je postal 1. najbolj gledan glasbeni video v zgodovini. Zelo sta mi všeč pesem in videospot.

10.  Shawn  Mendes in Charlie Puth sta izjavila, kako bi želela imeti collab z njimi? Kaj misliš o tem? 

 To bi bilo super. Vem, da BTS poslušajo in cenijo Shawna Mendesa in Chalie Putha. Nekateri izmed članov, so naredili svoje covere njunih pesmi.

11.  Opazila sem, da jih dosti ljudi ne sprejema ali pa se norčujejo iz njih, ker imajo poseben stil in izgled. Niso ravno tipični fantje in po mojem mnenju izgledajo dosti mlajše od na primer fantov iz 5 Seconds of Summer. Kaj pri njihovem izgledu najbolj moti hejterje?

To je takšna kultura. Oni se drugače obnašajo gledajo na nekatere stvari drugače. Res ne vem, zakaj imajo hejterje in kaj jih moti. Po mojem mnenju, nikogar ni potrebno kritizirati samo zato, ker so druge rase ali kulture.

Izgledajo mlajše....paa... To je tako, saj iskreno vsi korejci izgledajo mlajše, enostavno je to taka rasa prav tako oni zelo pazijo na svoje zdravje in na izgled svoje kože.

12. Ali si se naučila kakšno korejsko besedo? 

Naučila sem se Hangul (abeceda), znam pa tudi pisati in brati v korejščini. Nekatere besede sem se  naučila z gledanjem kdram (Korejske drame), s poslušanjem pesmi in z branjem prevodov. Večinoma sem se naučila osnovne besede kot so na primer: Hvala- 감사합니다 (gamsahabnida) Oprosti - 미안해 (mianhae), Rad te imam - 사랑해 (saranghae).

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Verzija na Hrvatskom:

1. Možeš prije nego što počnemo pričati o BTS-u objasniti što je to kpop odnosno o kakvoj se muzici radi?)

Kpop je kratica za korjesku pop glazbu. To je žanr koji se sastoji on elektro pop-a, hip hop-a, rock-a i R&B-a iz Južne Koreje (odnosi se samo na Južnu Koreju).

2. BTS su popularni korejski boyband, koje slijede milijuni fanova diljem Svijeta od Australije pa sve do Latinske Amerike. Reci mi malo više o njima...

BTS, poznatiji kao Bangtan Boys ili na korejskom Bangtan Sonyeondan, je muška grupa koja se sastoji od 7 članova formirana u Big Hit Entertaiment. Neki od njih su reperi, neki pjevači i plesači. Debutirali su 2013. godine.

3. Tko je između njih najpopularniji među fanovima i zašto?

(Najpopularniji među fanovima? Hmm... vjerovatno V (Kim Taehyung). Mislim da je najpopularniji zbog njegove osobnost i ponašanja. Uvijek je nasmijan, zabavan i zna popraviti raspoloženje).

4. Koji je tvoj omiljeni član u BTS-u i zašto?

Moj omiljeni je V (Kim Taehyung). Kad sam vidjela BTS po prvi put nekako mi je zapeo za oko,  i prijemjetila sam, da imamo dosta toga sličnog.

5. Kao i svi  popularni glazbenici ili pjevači, imaju također poseban naziv za svoje obožavatelje/fanove. Negdje sam pročitala, da se BTS fanovi zovu A.R.M.Y. Što točno označava ta skračenica?

A.R.M.Y je skračenica za Adorable Representativ M.C for Youth.

6. Več sam puno puta ponovila, da imaju BTS ogromnu količinu fanova. Kako to, da ih fanovi toliko vole i slušaju, s obzirom na to da njihove pjesme nisu na Engleskom nego na Korejskom?

BTS su jako zanimljivi što se tiče pjesama i značenja svih tekstova. Oni sami pišu tekstove i komponiraju glazbu. Njihovi spotovi i pjesme se sve vežu jedna za drugu i svaka ima značenje. Kako sam spomenula da se sve pjesme i spotovi vežu pokušati ću objasniti.

Svaki spot koji naprave je vezan za sve one prije njih i tako stvaraju jednu veliku priču. Fanovi prave teorije i pokušavaju shvatiti značenje svih spotova po stvarima koje vide u spotovima ili u tekstu. Jako je teško odrediti koje je zapravo značenje.

7. Da li možda znaš zašto, samo jedan od njih sedam zna pričati Engleski?

Koliko sam upoznata, u Koreji ne uče Engleski. Nije im među jezicima koji uče. Uče Japanski, kineski i dr. RM jedini dosta dobro priča engleski dok drugi članovi tek uče. RM je rekao da je učio engleski gledajući poznatu seriju 'Friends' kao mali. Prvo je gledao na korjeskom a onda mu je mama kupila cd-e na engleskom.

8. Koliko dugo si ti fan BTS-a?

Od Lipnja 2017. 1 godina i 3 mj. (šteta što prije nisam čula za njih i kpop).

9. Prije nekoliko dana izbacili svoj novi singl IDOL, koja je samo u jednom danu prešla preko 50 milijuna pregleda na youtube-u.  Da li ti se pjesma i spot sviđaju?

Da. Idol je postao 1. najgledaniji music video u povijesti.

Jako mi se sviđa pjesma i spot.

10. Shawn Mendes i Charlie Puth izjavili su kako, bi voljeli napraviti Collab sa nijma. Kako ti se to čini?  

To bi bilo super. Znam da BTS slušaju i cijene Shawna Mendesa i Charlie Putha. Neki od članova su napravili svoje covere njihovih pjesama. 

11. Primjetila sam da ih dosta ljudi ne prihvaća ili im se rugaju  jer imaju poseban izgled i stil.  Nisu baš tipični dečki i po mom mišljenju izgledaju puno mlađe od na primjer dečkiju iz 5 Seconds of Summer.

Što  najviše smeta hejtere kod njih? 

To je takva kultura. Oni se drugačije ponašaju i smatraju neke stvari drugačije.

Stvarno neznam zašto ima hejtera i što im smeta. Po mom mišljenju nikoga nebi trebalo kritizirarati zato što je druga rasa ili kultura.

Izgledaju mlađe... paa.. sad to je tako iskreno svi koreanci izgledaju mlađi jer jednostavno to je takva rasa i oni jako paze na svoju kožu i zdravlje.

12. Jesi naučila koju Korejsku riječ?

Naučila sam Hangul (pismo) i znam pisati i čitati na korjeskom.

Neke riječi sam naučila gledajući kdrame (Korejske drame), slušajući pjesme i čitajući prijevode. Većinom sam naučila neke osnovne riječi npr. Hvala- 감사합니다 (gamsahabnida) Oprosti - 미안해 (mianhae), volim te - 사랑해 (saranghae).

Continue Reading

Z avtobusom na morje: Baška

Z avtobusom na morje: Baška

Posted by samanta kegl on avgust 23, 2018 in izlet, travel,

Aloha! 😄

Čeprav od moje zadnje objave ni minilo veliko časa (samo 2 tedna) se mi je vseeno zdelo, da nisem nič objavila že mesece. V pretekih dnevih nisem imela navdiha o čem bi lahko pisala pa tudi zasedena sem bila s stvarmi, ki so bile ne odložljive. Ampak zdaj imam končno nekaj časa jupiiii. 😜

Pisanje te objave sem imela v načrtu še preden sem bila sploh sigurna, ali bom sploh kam šla. Na srečo smo šli in imela sem se odlično, a je bilo tudi zelo naporno, ker se nisem dobro naspala.

Prejšnji vikend sem šla z bratom dvojčkom in s staršema en dan na Otok Krk oziroma v Baško za katero velja, da ima eno najlepših plaž na Otoku Krku in po podatkih eno najdaljših, ampak meni se ni zdela tako dolga.🌊🌊

Na otok Krk smo krenili v soboto ob 5.00 zjutraj oziroma celo 10 minut prej, ker smo že vsi bili na avtobusu. Na avtobusu, nas je  pričakala vodička starejša gospa, ki je na prvo izgledala kot oseba, ki bi morala že biti v pokoju. Avtobus je bil še čisto nov, kar se se je dalo ugotoviti od zunaj pa tudi notranjost busa je dišala čisto po novem. V tistem trenutku sem se spomnila na zelo star avtobus, s katerim smo se peljali na spoznavni vikend v prvem letniku gimnazije, ki je verjetno bil iz 2. svetovne vojne. Do Zagreba smo potovali 1 uro. Kar hitro glede na to, da se avtobus pelje počasneje kot osebni avtomobil. Na cesti je bila gneča, a ne tako velika, da bi morali stati v koloni, kar je vse prijetno presenetilo, saj smo vsi pričakovali, da bomo sigurno pristali v prometnem zamašku v kakšni 8 kilometrski koloni, pa na našo veselje in srečo nismo niti enkrat med potjo. Na poti do naše destinacije smo naredili samo 30 minutni postanek, kjer so si drugi lahko pretegnili noge eni pa smo  ta odmor izkoristili za wc. 

Zelo me je razveselilo, ko sem v daljavi zagledala modro mlako, med tem pa sem poslušala razlago vodičke o nastanku mosta, ki povezuje otok s kopnom. Most je nastal, ker nekoč na otoku bila razvita naftna industrija in so morali, nafto prevažati s tovornjaki dolg pa je malo več kot 1 kilometer. Navdušila me je tudi vožnja čet most, saj so bile v morju vidne ribiške ladjice. Na samem otoku je tudi zanimivo, da ni gozdov, samo grmičevje in nizko rastlinje, ki je avtohtono za otok in ne raste nikjer drugje. 

Torej uradno smo prispel 8.30 (do Malinske), kjer so se prvi potniki, izkrcali ostali pa smo nadaljevali pot do Baške, vožnja do tja pa traja dobrih 30 do 45 minut. Ob cesti do Baške smo lahko videli kamnite plošče, ki naj bi predstavljale določene črke v abecedi ali pa besede.

 Končno smo prispeli okoli 10 do Baške. Skoraj vsi smo se odpravili, do te najlepše in idilične plaže, ki je kot taka predstavljena na spletu. V trenutku, ko smo prispeli, do plaže smo ostali šokirani, ker je plaža že ob 10.00  bila nabito polna z ljudmi. Kakih 15 minut je trajalo, da smo našli prosto mesto in tam odložili stvari. Pogled na morje in na okolico je bil lep, saj se okoli Baške razteza nekakšno gorovje ob vznožju teh in čisto blizu morja pa so hiške, veliko od teh je tudi apartmanov za turiste. Morje je bilo ledeeeeeeno mrrrrrzlloooo, a sem se vseeno kopala, ker sem se s časoma privadila na takšno temperaturo vode. Zjutraj so še bili valovi, ki so me večkrat zalili in ob tem tudi mislila da bom utonila in med tem spila pol litra slane vode. Proti večeru so valovi ponehali, jaz pa sem bila preveč "crknjena", da bi šla takrat v vodo. 

Plaža je imela tudi javne wc-je in tudi poseben wc za invalide, ki pa je bil "božansko čist". Za vstop na wc si moral tudi plačati 2 kuni, vendar se situacija, da rešiti tudi zastonj, da počakaš nekoga da pride iz wc ven.  Na plaži ni nobenih dreves, zato si turisti morajo sami priskrbeti senco z senčniki ali pa so si nekateri vzeli, senčnike in ležalnike v najem, senčniki pa vsi bili rezervirani in na njih napisana imena. Plaža ima tudi dostop za invalide a je kljub temu zelo neprehodna zaradi mase ljudi.

Veliko turistov je tujcev, zdi se mi da je bilo dosti mladih ljudi in parov, ki so govorili predvsem italijansko. Zanimivo, je to, da se dosti ljudi na plaži sploh ni kopali ampak so samo ležali cel dan. Res je da je bila voda mrzla ampak vseeno mi ni bilo čisto jasno.

Preden smo se zvečer odpravili, smo šli na kratek sprehod ob plaži, saj so se tam nahajale stojnice s spominki, pekarne, kioski z hitro hrano, sladoled in že navzven luksuzne restavracije, ki so privabljale goste.

 Ob 19.00, ko smo se odpravljali proti avtobusu, se mi je zdelo, da je bilo bolj vroče kot pa opoldne, zato je bilo odlično, ko smo vstopili v ohlajen avtobus.

Domov smo prispeli okoli 24.00 in prav tako, kot zjutraj ni bilo nobenih zastojev ali kolon na cesti. 

Na tem eno dnevnem izletu sem uživala, vendar pa se mi je hkrati vse skupaj zdelo zelo naporno.

Ugotovila sem, da je načrtovanjeenodnevnega izleta, če si vezan na avtobus zelo zapleten, saj moraš biti pozoren na več dejavnikov kot so vreme tisti dan, prosta mesta v avtobusu, ali iti med vikendom ali čez teden (zaradi kolon in čakanja na cestah) ter samo dejstvo, da morda ta dan avtobus ne bo šel, čeprav je bil na spletni strani agencije podatek, da tudi ta dan avtobus vozi na izlet.

Hvala za vaše branje.

Samanta

Continue Reading

Komu denar predstavlja večjo srečo milijarderju ali tistemu, ki ga nima?

Komu denar predstavlja večjo srečo milijarderju ali tistemu, ki ga nima?

Posted by samanta kegl on avgust 10, 2018 in

Aloha! 😃

  V zadnjih nekaj dneh sem dosti razmišljala o denarju, njegovi vrednosti ter o količini sreče, ki jo prinaša v življenje vsakega posameznika. Nekateri si lahko privoščijo vse. Od najbolj luksuznih hiš, avtov in oblek, medtem ko so drugi prisiljeni živeti malo manj luksuzno (še vedno ni preveč hudo ne), spet tretji pa živijo na robu revščine skoraj brez vsega. Ali veliko denarja pomeni, da si bolj srečen?

  

Ravno prejšnji teden sem na you tubeu gledala mini dokumentarec o youtuberu Jeffree Staru, ki je  multi milijarder, saj ima v lasti 7 podjetij, vilo na  Beverly Hillsu (opremljeno z osmimi kopalnicami, in velikanske garderobe, kjer ima shranjene obleke v vrednost 7 milijonov dolarjev 😅🙊. Razkril je tudi, da ima v lasti  torbico, ki je vredna 30 tisoč dolarjev. Za njega pravi drobiž ha ha. Vendar pa je prav tako povedal, da ni vedno srečen, čeprav ima toliko denarja, bi ga najbolj osrečilo, če bi lahko svoje bogastvo lahko delil s svojim očetom, ki pa ga zdaj ne more. Ampak, če pogledaš z druge strani, si s toliko količino denarja, tudi če kdaj ni srečen, se počuti potrto lahko plača več tedensko potovanje, da si napolni baterije. Normalni ljudje, ki nimajo toliko denarja, so obsojeni na eno in isto početje od jutra do večera globoko v svoji ne sreči.

Prav tako sem tudi na you tubu zasledila video, beauty bloggerke, ki je v svoji obrazložitvi, zakaj je zapustila you tube, večkrat povedala, da kljub vsem denarju ni bila srečna in je postala z vsakim dnem vse bolj depresivna. Omenila je tudi, da je z denarjem, ki ga je zaslužila pomagala svoji mami z dolgovi, in  preprečila, da sta se njena starša  nehala vsako večer  kregati. Ko je končno ugotovila, da ji snemanje videov, ne prinaša toliko sreče, ne glede na zaslužen denar, se je preselila v Švico, kjer  odšla z namenom poiskati samo sebe. Že ko sem gledala video so se mi po glavi začele sprehajati misli o tem, kako se punca ni zavedala, da ji je na nek način denar, ki si ga je prislužila vseeno "kupil srečo". Brez denarja bi bila njena mama nesrečna, ker bi bila v dolgovih, z očetom bi se mama še vedno kregala zaradi denarja,  ona si ne bi mogla privoščiti, da bi odšla v Švico iz ZDA bi težje našla samo sebe, saj  če nimaš veliko denarja ne moreš niti iz lastnega dvorišča. Taki ljudje pristanejo v psihiatričnih bolnišnicah, ali pa na tabletah. Otroci niso srečni, saj morajo prenašati nasilje družini, ker starši nimajo denarja. Ostanejo  jim le velikanske travme, ki jih nikoli ne pozabijo.

Na televiziji so bile oddaje, kjer ljudem pomagajo pri renoviranju hiše, pogosto so te hiše take, da moraš sam sebe vprašati, kako lahko nekdo v takih pogojih sploh živijo. Ljudje nimajo denarja, da bi svojim otrokom omogočili dostojno življenje, saj se hkrati tudi zavedajo, da so njihovi otroci odrinjeni, od svojih vrstnikov, ker  nimajo denarja Na koncu, ko je hiša urejena ljudje jokajo od sreče še posebej  pa otroci, saj je na njihovih obrazih najlažje videti srečo. 

Sama vidim toliko stvari, ki bi  mi prinesli vsaj kratkoročno srečo ali pa na dolgi rok olajšali življenje hkrati pa me s tem vsaj malo osrečili, ampak preprosto ne morem, ker imam premalo denarja, prav tako pa mi niti starši ne morejo privoščiti.

Človek, ki nima toliko denarja, ne more reči "Hey grem na počitnice ali pa preselil se bom v drugo državo, ker tukaj kjer živim in delam ne vidim več sreče". Moraš se na žalost sprijazniti, da boš morda vedno gledal le slike potovanj in  živel v upanju da zadeneš na lotu ali, da se poročiš z osebo z globokim žepom 😜.

Na koncu če zaključim, je po mojem mnenju na zunaj bogat človek, bolj srečen od revnega, ker si z denarjem lahko odpre več vrat, ko se mu ena zaprejo, človek, ki nima toliko denarja pa ne more.

Upam, da vam je bilo branje zanimivo.

Samanta

Continue Reading

Mojih top 5 pesmi s pozitivnim sporočilom (my top 5 songs with positive message)

Mojih top 5 pesmi s pozitivnim sporočilom (my top 5 songs with positive message)

Posted by samanta kegl on julij 31, 2018 in

Aloha!😊

Za danes sem se odločila, da bom namesto dolgega pisanja, (je preveč vroče) naredila seznam 5-tih pesmi, ki jih najraje poslušam, ko sem pod velikim stresom s tem pa tudi pade motivacija, da bi sploh začela dan.Opazila sem, da  med poletnimi meseci bloggerji radi objavljajo summer playliste, ki jih  poslušajo, ampak jaz sem se vseeno odločila za drugo varianto, saj se mi zdi, da so mi pesmi s pozitivnim sporočilom trenutno bolj blizu oziroma jih bolj "začutim" (kot, da bi jih jaz napisala).

1. Mia Dimšič: Život nije siv

  Pesem ima tako veseli, vedri razigran ritem, da preprosto ne moreš biti slabe volje. Meni večkrat pomaga vjutro preden grem na faks (za malo pozitivne energije) in pred izpiti.  Preverjeno. 😉

2. Sawn Mendes: In my blood

 "In my blood" ima zame zelo velik pomen, ker približno opisuje situacijo v kateri sem bila, vseeno pa ima pozitivno sporočilo  kot " ne morem obupati, ker mi to ni v krvi".


3. Jan Kovačić & Lucija Jakelić: Malo čudni

 Ta pesem je bolj mirna od ostali dveh  je  kot akustična balada, vendar z enako močnim pozitivnim sporočilom od začetka do konca, da se ne smeš nikoli ozirati na zlobne jezike, saj vsak najbolj ve kje so njegove meje.


4. Sebastian Yatra:  Si Quieres, Puedes

Pesem " Če želiš, lahko" govori o tem, da se vse  sanje lahko uresničijo, če si to želiš. Ima latino ritem, čisto primeren za poletne dni.

5. Alessia Cara: Scars to your beautiful

Ta pesem ima ogromno sporočilo za punce (ženske) z nizko samopodobo kot jo imam tudi jaz. Najbolj mi je všeč ta del: 

 (Moraš vedeti, da si lepa takšna ko si, ne rabiš spreminjti niti eno stvar na sebi, svet bi moral spremeniti svoje srce). 💕🗺👩👧

Hvala za branje  :)

Samanta

Continue Reading

Življenjska lekcija: Najbolj se lahko zanesem nase in na moja starša

Življenjska lekcija: Najbolj se lahko zanesem nase in na moja starša

Posted by samanta kegl on julij 24, 2018 in življenjska lekcija,

Aloha!! 😊

Trenutno sem v obdobju, ko nisem čisto prepričana kako se počutim. V enem trenutku sem relativno vesela,  potem pa v drugem totalno potrta in brez volje. Verjetno je krivo vreme, ki se tudi nikakor ne more odločiti ali bo sončno ali pa oblačno, kot da bi se že pripravljali na konec poletja. Krivdo seveda lahko deloma pripišem tudi mojim podivjanim hormonom. 😋

Primerno mojem "podivjanem" počutju, sem se danes odločila, za temo, ki je ena izmed ključnih razlogov zakaj sem sploh začela pisati blog. Življenje nikoli ni tako kot je v domišljiji, (to se zavedamo vsi), saj je realnost prevečkrat kruta in boleča. Pogosto sem zaradi realnosti že v osnovni šoli, našla svoj mir  v svetu domišljije, mnogim danes znano kot otroški svet, kjer so večinoma vsi dobri, zlobni osebe pa preprosto lahko preštejemo na prste. Vendar danes je dan za realnost in čas za kruto življenjsko lekcijo: V življenju lahko najbolj zaupam le sebi in svojim staršem (in se tudi zanesem). Žalostno toda zelo resnično. Že iz preteklosti in pa zdaj v sedanjosti, se mi neštetokrat zgodi, da me ljudje zelo razočarajo. Predvsem zaradi tega, ker jim preveč naivno zaupam ali pa vsaj upam da so drugačni in vredni mojega zaupanja, kar  vedno pa se vedno pokaže za napačno. Najhuje se mi zdi to, da se se v prihodnosti ne bom mogla zanesti na nikogar, ki bi mi oziroma tudi moji družini pomagal, brez da bi pričakoval nekaj za nazaj, ali pa vsaj pomagal, ker se bi mu to zdelo prav (to se tiče tudi mojih sorodnikov). Ne to se ne bo zgodilo, ker  so / smo vsi ljudje preveč egoisti in gledamo samo nase, pri tem pa za druge delamo neke stvari toliko časa dokler imamo sami od tega korist. Pri tem ni pomembno ali je ta korist v obliki čustev, denarja ali pijače. Pogosto vidim, da moji starši za druge delajo stvari brez da bi pričakovali nekaj takoj nazaj. Logično pa tudi je da vsaj malo pričakujejo, da bodo drugi za njih storili isto. Vsaj majhno uslugo za nazaj? Pravzaprav se to redko zgodi. Je to PRAVIČNO??? Seveda ni. 

Sama sledim primeru mojim staršem. Povem pa lahko, da se mi dogaja vedno ista situacija. Vedno pomagam (ko lahko) drugim  tudi tistim, ki so moji prijatelji (ali sem vsaj mislila da so), dokler jaz te iste osebe ne potrebujem in ne dobim iste ali podobne "usluge" nazaj. Dobim samo ogromno izgovorov kot prilogo, k hladni juhi razočaranja vedno znova in znova in znova. 🤔  Včasih razmišljam o možnosti, da bi tudi jaz bila takšna hladna, egoistična, in da bi rekla ne, ko bo me kdo kaj prosil in me potreboval. Preprosto ne morem biti taka niti ne morem reči ne, ker to ne bi bila jaz. Ne pravim da kdaj pa kdaj tudi jaz nisem egoist, ker sem tako kot vsi navsezadnje le človek od krvi in mesa, ki dela napake. Pri nekaterih osebah se tako obnašanje ponavlja, zato se sam začneš odmikati od teh. Začneš se počasi odmikati tudi od vseh ljudi, ker pač preprosto čutiš, da boš sam s sabo bolj zadovoljen in tako manj tvegal, da bi te kdo prizadel. Spet z druge strani, ko si preveč sam, nastanejo novi problemi o katerih bom morda pisala kdaj drugič.

 Nekje sem prebrala ali pa videla sliko, da je nekdo primerjal zaupanje z listom papirja saj list, ko ga enkrat zmečkaš, ne moreš več popolnoma zravnati. Z zaupanjem je zelo podobno. Ko ga enkrat izgubiš ne boš nikoli več zaupal v isti meri kot prej.

 Vsi tisti ljudje, ki se tako obnašajo in zate ne naredijo nič, mogoče tudi pozabijo da obstajaš pridejo na tvoj pogreb ko umreš. Ali ni takrat že prepozno? Drugo vprašanje je zakaj pridejo komaj takrat? Ker mogoče mislijo, da je tako prav, zato ker te okolica prisili? Ali pa zato, ker si je komaj takrat vzel par  minut časa? Kje si bil prej? Kaj ti pomaga, da nekdo pride na tvoj pogreb, če ga ti ne vidiš, nič ne čutiš in nimaš nič od tega, niti nobene koristi. 

In še nekaj ne pozabite: Sve se vraća sve se plača ali pa ta What goes around comes around.

Upam, da vam je bilo branje zanimivo.

Samanta

Continue Reading

Na koncertu Pravila Igre se divje najstnice skoraj steple zaradi CD-ja!? + VIDEO KONCERTA

Na koncertu Pravila Igre se divje najstnice skoraj steple zaradi CD-ja!? + VIDEO KONCERTA

Posted by samanta kegl on julij 17, 2018 in koncert, Pravila igre,

  Aloha! 😊

Za danes sem se odločila, da bom pisala o koncertu hrvaške pop skupine Pravila Igre in nekoč eno izmed mojih najljubših skupin.

Njihov koncert je bil v petek 13.7. 2018 v sklopu manifestacije Lepoglavski dani v mestu Lepoglava na Hrvaškem.

Pravila Igre

Lepoglava, je od mojega domačega kraja oddaljena 30 minut vožnje z avtom. Odpravili smo od doma že ob 20.00, ker je na Facebooku pisalo, da se bo koncert začel ob 21.00 (vedno rada pridem prej, da se lažje vrinem v prvo vrsto v slučaju prevelike gneče ljudi ha ha).

Tja smo prispeli ob 20.30, in iskreno me je zelo presenetilo to, da je bilo tam zelo malo ljudi, pred odrom ni stal nihče. Ko se je koncert začel še vedno ni stal nihče pred odrom, zato niti jaz nisem šla bližje, pa tudi iz razdalje kot sem bila sem lepo videla cel oder. Po prvi odpeti pesmi se je oglasil pevec (Ivan Penezić) skupine Pravila Igre in dejal, da imamo vsi 3 pesmi časa, da pridemo do odra. Po teh njegovih besedah, se je odru začela bližati skupinica najstnic in sledila sem jim tudi jaz. Hitro sem ugotovila, da sem bila prepočasna, da bi prišla tik pod oder. Pred mano je stala punca, katero sem malo dregnila in ji rekla če se lahko malo pomakne. Zelo sem se počutila ob tem ponosno, saj veste, da sem boj tiha :). Tako sem tudi jaz bila v prvi vrsti (nikoli nisem bila tako blizu na nobenem koncertu). 

 Zraven mene, so stale še majhne punčke stare okoli 10 let ali pa še manj, ki so me ogovorile: "Teta ali vidite preko nas"?. Nikoli nisem pomislila, da bi kdo rekel teta in me s tem videl starejšo, saj sem navajena, da ljudje mislijo da nimam še niti 18 :).

Ivan Penezić- pevec skupine Pravila Igre

Ko so Pravila Igre odigrali kar nekaj pesmi je zmanjkalo elektrike. Sprva niti nisem dojela, da se je kar spremenilo (boben, bas kitara in mikrofon so še vedno delali). Poskušali so odigrati oziroma odpeti pesem na "suho", vendar so se kar hitro odločili, da bodo na kratko prekinili koncert, dokler ne ne bo spet elektrike (elektrike je zmanjkalo zato, ker je bila vsa tehnika priključena samo na en kabel).

Do ponovnega začetka koncerta, po prekinitvi je trajalo približno  20 minut  ali pa še mogoče več. Nisem pogledala na uro kdaj so spet začeli igrati, namreč ugotovila sem, da nimam več prostora na telefonu za slikanje in snemanje, kar me je malo spravilo v blago jezo, saj se mi je ista situacija zgodila tudi na koncertu Ivana Zaka. :( 

Skoraj bi pozabila, kako so se podivjane najstnice vrgle, za ubogim CD-jem oziroma njihovim novim albumom, ki so kot nagrado obljubili najbolj glasnemu fanu. Seveda bi bilo to težko uresničljivo, izbrati kar nekoga, ker smo se itak vsi drli (peli). Zato je Ivan vrgel CD med občinstvo. Punce, so se skoraj steple za ta CD in na koncu je pristal čisto na drugi strani od mesta, kamor je bil sploh vržen. Ob tem prizoru sem res pomislila Wtf, kaj je z njimi narobe. Iskreno mislim, da za tako borbo, ki jo vidiš na risankah ni bilo potrebe, ker živimo v 21. stoletju, kjer so celotni CD-ji BREZPLAČNO dostopni na Deezerju ali pa tudi na You Tubeu. Vem, da nekateri poslušajo CD-je v avtu a vseeno, v tej borbi ne vidim nobenega smisla.

Koncert je zaradi prisilnega premora trajal presenetljivo dolgo od 21.30 pa vse tja do 24.00. Po koncertu, so se je seveda gruča podivjanih najstnic preselila v zaodrje, kjer so se  vse želele slikati s fanti iz Pravila Igre. Mislim, da je za  slikanje čakalo 10x več punc, kot nas je bilo na začetku koncerta. Spet je začela faza prerivanja, do mesta, kjer so bili Pravila igre in sem hitro prišla na vrsto, ker pač invalidi imamo prednost haha. 

Slika z njimi je izpadla grozno, ker sem res imela obupno frizuro. Hvala bogu, da smo imeli trije telefon (zraven mene je šel še moj ata in pa prijateljica), saj sem jaz nisem imela prostora za slikanje prijateljica pa je imela prazno baterijo. Super ne?

 Če na koncu zaključim, mi je bilo na  njihovem koncertu super, kar lahko zaključim po tem, da sem imela malo hrapav glas, zaradi petja oziroma dretja.

Spodaj je video iz koncerta, ki sem jaz snemala. :)

Upam, da vam je branje bilo zanimivo :)

Samanta

Continue Reading

Otroška velikost stopala pri 23-tih

Otroška velikost stopala pri 23-tih

Posted by samanta kegl on julij 10, 2018 in o meni,

Aloha! 😊

Danes sem se odločila, da bom pisala o mojih majhnih stopalih, njihova velikost, pa mi pri nakupu čevljev delajo težave že od otroštva, čeprav  so se te težave izrazile v mojih najstniških letih in bodo  trajale do konca mojega življenja. Na žalost jaz nisem preveč velika tako tudi nisem mogla pričakovati, da bodo tudi moje noge velike.Vseeno pa sem si želela in še zdaj od časa do časa obžalujem dejstvo, da mi niso še malo zrasle vsaj do kakšne majhne številke za odrasle.

Ni najlepši občutek, ko prideš v trgovino z obutvijo in moraš iti na otroški oddelek, pri tem pa ti najprej padejo v oko čevlji z napisom FROZEN na njih nahajata obraza Anne in Else ali pa Olaf. Ostali čevlji, ki pa niso povezani s FROZEN, pa so polni metuljčkov, rožic, in bleščic in so roza barve. Rada imam roza barvo, a na otroških čevljih izgledajo preveč otroško. Ko končno zagledam par čevljev, ki mi je všeč se velikokrat zgodi, da več nimajo tega modela s to velikostjo. Očitno ima veliko punčk prav isto velikost kot jaz.

Če pa najdem kak par z mojo številko noge, ki mi je všeč, pa se pogosto zgodi sledeč scenarij: 1. FAZA: PORIVANJA (porivanje pete, ker  za mojo ne fleksibilno stopalo bi potrebovala 3 številke večje čevlje + močno znojenje tistega, ki me obuva), 2. FAZA: UGOTAVLJANJE, KATERO NOGO oz. stopalo IMAM MANJŠO (eno imam za pol številke manjšo od druge), 3. FAZA: ČEVELJ MI JE PREMAJHEN  (na večji nogi). 4. FAZA: Zgodi se tudi, dosti krat, da so mi čevlji prav, a so mi odvisno od modela preširoki (to je bolj pomembno pri poletnih modelih).

 Pri iskanju  pravih čevljev, opazujem in razmišljam o starosti otrok na otroškem oddelku in pridem do spoznanja, da sem proti njim stara, kar me spravi tudi v zadrego. Še posebej ko vidim, da veliko mlajših punc, ki so  stare okoli 10, 11 ali 12 let, kupujejo čevlje na oddelku za odrasle.Vseeno pa so v zadnjih letih otroci zelo moderni, zato modeli otroških čevljev izgledajo že precej »odraslo«. S tem pa imam tudi jaz manj težav pri iskanju perfektnega čevlja.

Pogosto me tudi vprašajo, kako veliko imam nogo, ker nihče ne pričakuje, da imam tako zelo majhno. 😊

Nekateri tudi komentirajo moje majhna stopala, da imam tako majhna kot pepelka, drugi pa me primerjajo z majhnimi otroci kot da  se sama ne zavedam, da imam ekstremno majhna stopala.

Za konec pa še ta slika:

Continue Reading

Moj brat dvojček ima Downov sindrom

Moj brat dvojček ima Downov sindrom

Posted by samanta kegl on julij 03, 2018 in o meni,

ALOHA! 😃

Preden začnem pisati o temi napisani zgoraj v naslovu bi se rada zahvalila vsem, ki ste kliknili na moj blog in prebrali ali pa tudi ne, mojo prvo objavo »Kdo sem jaz?«. Iskreno nisem pričakovala toliko obiskov. Hvala še enkrat!! 💕

K pisanju mojega drugega bloga sem se spravljala že nekaj dni pa mi nikakor ni uspelo, priti do računalnika (je bil malo na počitnicah 😊). Dolgo sem razmišljala o čem bi lahko pisala, ker imam v glavi že ideje za naslednje objave. Dnevi, ki so za mano so bili rojstno - dnevno obarvani, zato sem se odločila, da bom tokrat pisala o svojem bratu dvojčku, mojem BURKIJU (to je vzdevek) ,ki ima Downov sindromom.

Moj brat dvojček je oseba, ki je polna energije (tudi pozitivne in malo negativne haha) veselja… Sonce naše družine.

Na njegovo srečo ali pa tudi ne srečo, se ne obremenjuje s težavami ali pa s stresom, kot ga doživljamo mi ostali. Pogosto ga opazujem kako brezbrižno, počasi in z užitkom je kosilo, ne pa kot jaz, ki sem se pač na žalost navadila vse čim hitreje »zmetati« vse vase. Priznam, da si kdaj pa kdaj zaželim, da bi se malo zamenjala. On bi se šel delat stresne stvari namesto mene, jaz pa bi malo uživala v njegovem svetu.

Ampak potem se zavem, da to »brezbrižno« življenje ni tako popolno, zaradi okolice in ljudi, ki izkoriščajo tako ne zavedanje, da so nekateri ljudje nesramni ali pa se smejijo iz takšnih oseb, kot je moj brat. Ne zaveda se, da ljudje bulijo v nas (ne samo zaradi njega tudi zaradi mene) ko smo kje na javnem mestu. Že dolgo časa nazaj smo šli z družino  mimo gostilne in zunaj na terasi je sedelo ogromno število ljudi, ki so se kar na enkrat nehali pogovarjati in se obrnili proti nam in nam sledili s pogledom dokler nismo popolnoma odšli mimo. Mene je in me to še vedno obremenjuje njega pa v tem slučaju na srečo ne.

Veliko prostega časa preživim na youtubeu in pogledala sem že zelo veliko dokumentarcev o različnih boleznih, ki jih imajo ljudje po celem svetu. Tudi o dveh dvojčicah z Downovim sindromom, ki sta bili zelo pametni, znata brati. Nekatere punce in fantje z Downovim sindromom delajo v trgovinah, so plesalci, balerine, natakarji. Moj brat na žalost ni tako  zelo talentiran in pameten, ker  so starši posebej pa najina mama več energije posvečala meni, ker je videla, da se bom jaz v življenju lažje znašla kot on. Poznam starše, ki na silo porivajo svoje otroke z Downovim sindromom, v različne plesne delavnice, ker si pač kot vsak starš želijo, da bi bil njihov otrok uspešen in bi bili ponosni nanj. Ne opazijo pa, da je ob teh njihovih dejanjih otrok ni srečen.Vsi smo si med sabo različni. Nekateri so zelo pametni in talentirani, drugi pa se pač zgubimo v povprečju. Osebe z Downovim sindromom niso nobena izjema. Življenje tako je.

Pravijo, da so dvojčki med sabo zelo povezani.To je tudi res. Midva z bratom nisva nobena izjema. Zelo me pogreša ko nisem doma. V svojem malem svetu želi, da je vse kot je vedno, da ima neko rutino, da je vsaka stvar na svojem mestu, ker če ni nastane zelooooo velik problem. Zaradi te rutine ima zelo slabo in za nas v družini, kar nadležno navado spraševati: Kaj pa potem? Kdo bo prišel? Itd. in to zelo zelo zelo zelo velikokrat na dan. Slišala sem, da pri tem ni edini, in da to delajo tudi drugi z Downovm sindromom hehe. 😊 😊

 BURKI (tako ga jaz kičem on pa mene BURKICA  😊 ) je navsezadnje kot moj mlajši brat, ki bi ga od časa do časa najraje dala v raketo in poslala na luno (ker gre  tudi na živce). A vseeno pa bi brez njega bilo preveč dolgočasno.

 To bi bilo za ta blog.

Upam, da vas nisem preveč zamorila. 

Samanta

Continue Reading

Kdo sem?

Kdo sem?

Posted by samanta kegl on junij 12, 2018 in o meni,

Aloha! 😄

Zelo malo ljudi, me v resnici dobro pozna oziroma kaka oseba sem, kaj rada delam, ali ne delam :P ha ha ha.

Sem bolj povprečna oseba, brez posebnih talentov, ali nadpovprečne inteligentnosti, preveč preveč preveč sramežljiva  z zelo malo samozavesti in tiha oseba (malo več sem začela govoriti, ko sem prišla v študentski dom.😊). Za svoj zunanji videz, nikoli nisem imela, pretiranega slabega mnenja, razen mogoče glede pretirano mastnega lica z ogromnimi porami, lasmi ki izgledajo kot slama, se trgajo in se hitro zmastijo. Velikokrat so mi že rekli, da zelo malo pojem in da sem suha. Obstaja zelo veliko razlogov, zakaj  je zame boljše, da sem suha. Blo pa bi tudi, ok če bi dobila tudi še kako kilo. 😊.

Nikoli nisem  poudarjala, da sem drugačna od ostalih ljudi, ker vem, da je to precej vidno na v zven. Zakaj bi govorila o nečem, kar je itak že logično? Brez veze bi zapravljala besede. To pa hkrati  ne pomeni, da  sem se v celoti po tolkih letih sprijaznila s tem dejstvom, zavedam pa se da me to velikokrat ovira v življenju. Priznam da nisem ena od tistih oseb, ki svoje življenje zaradi svoje »drugačnosti« živi življenje na polno, ker še nisem našla pravega »recepta« kako bi to dosegla.
Pri pisanju tega stavka sem ugotovila, da sem  se zlagala o tem, zakaj NISEM SVOJE ŽIVLJENJE ŽIVELA NA POLNO. Razlog je preprost: BOJIM SE. K vzrokom zakaj, se tolko bojim bi lahko prištela ogromno negativnih situacij, odnosov (okolice, sorodnikov, pa tudi navsezadnje staršev), ki so nezavedno in na psihični bazi zelo slabo vplivali name in me izoblikovali v boječo osebo polno negativnih misli. To ne pomeni, da nimam želje za spremembo svojega življenja in sebe.

Rada delam stvari, ki jih dosti  ljudi, ki so mojih let ne dela ali pa poslušam muziko, ki jo ljudi okoli mene ne. Zaradi tega se dostikrat počutim, da nisem najbolj normalna oseba Torej rada  gledam risanke oz. bolj natančno animirane filme. Obožujem Disney risanke, ne vem zakaj. Rada gledam nadaljevanke, v zadnjem času turške, ker so zdaj turške bolj popularne, kot majhna pa sem pogledala dosti mehiških nadaljevank. Od muzike poslušam trenutno pop in reggeton. Sem oboževalka Due Lipe, opažam pa da že od otroštva rajši  poslušam pevce (mlade haha) in moške skupine, ko so: 5 seconds of Summer, CNCO, Pravila igre, 1D itd. Veliko sem tudi brala, največ  ljubezenskih romanov v zadnjem času pa bolj slabo. V osnovni šoli mi je kar šlo pisanje poezije v zadnjih  devetih letih pa mi je ta navdih malo izpuhtel.
 

Continue Reading