Z avtobusom na morje: Baška
Aloha! 😄
Čeprav od moje zadnje objave ni minilo veliko časa (samo 2 tedna) se mi je vseeno zdelo, da nisem nič objavila že mesece. V pretekih dnevih nisem imela navdiha o čem bi lahko pisala pa tudi zasedena sem bila s stvarmi, ki so bile ne odložljive. Ampak zdaj imam končno nekaj časa jupiiii. 😜
Pisanje te objave sem imela v načrtu še preden sem bila sploh sigurna, ali bom sploh kam šla. Na srečo smo šli in imela sem se odlično, a je bilo tudi zelo naporno, ker se nisem dobro naspala.
Prejšnji vikend sem šla z bratom dvojčkom in s staršema en dan na Otok Krk oziroma v Baško za katero velja, da ima eno najlepših plaž na Otoku Krku in po podatkih eno najdaljših, ampak meni se ni zdela tako dolga.🌊🌊
Na otok Krk smo krenili v soboto ob 5.00 zjutraj oziroma celo 10 minut prej, ker smo že vsi bili na avtobusu. Na avtobusu, nas je pričakala vodička starejša gospa, ki je na prvo izgledala kot oseba, ki bi morala že biti v pokoju. Avtobus je bil še čisto nov, kar se se je dalo ugotoviti od zunaj pa tudi notranjost busa je dišala čisto po novem. V tistem trenutku sem se spomnila na zelo star avtobus, s katerim smo se peljali na spoznavni vikend v prvem letniku gimnazije, ki je verjetno bil iz 2. svetovne vojne. Do Zagreba smo potovali 1 uro. Kar hitro glede na to, da se avtobus pelje počasneje kot osebni avtomobil. Na cesti je bila gneča, a ne tako velika, da bi morali stati v koloni, kar je vse prijetno presenetilo, saj smo vsi pričakovali, da bomo sigurno pristali v prometnem zamašku v kakšni 8 kilometrski koloni, pa na našo veselje in srečo nismo niti enkrat med potjo. Na poti do naše destinacije smo naredili samo 30 minutni postanek, kjer so si drugi lahko pretegnili noge eni pa smo ta odmor izkoristili za wc.
Zelo me je razveselilo, ko sem v daljavi zagledala modro mlako, med tem pa sem poslušala razlago vodičke o nastanku mosta, ki povezuje otok s kopnom. Most je nastal, ker nekoč na otoku bila razvita naftna industrija in so morali, nafto prevažati s tovornjaki dolg pa je malo več kot 1 kilometer. Navdušila me je tudi vožnja čet most, saj so bile v morju vidne ribiške ladjice. Na samem otoku je tudi zanimivo, da ni gozdov, samo grmičevje in nizko rastlinje, ki je avtohtono za otok in ne raste nikjer drugje.
Torej uradno smo prispel 8.30 (do Malinske), kjer so se prvi potniki, izkrcali ostali pa smo nadaljevali pot do Baške, vožnja do tja pa traja dobrih 30 do 45 minut. Ob cesti do Baške smo lahko videli kamnite plošče, ki naj bi predstavljale določene črke v abecedi ali pa besede.
Končno smo prispeli okoli 10 do Baške. Skoraj vsi smo se odpravili, do te najlepše in idilične plaže, ki je kot taka predstavljena na spletu. V trenutku, ko smo prispeli, do plaže smo ostali šokirani, ker je plaža že ob 10.00 bila nabito polna z ljudmi. Kakih 15 minut je trajalo, da smo našli prosto mesto in tam odložili stvari. Pogled na morje in na okolico je bil lep, saj se okoli Baške razteza nekakšno gorovje ob vznožju teh in čisto blizu morja pa so hiške, veliko od teh je tudi apartmanov za turiste. Morje je bilo ledeeeeeeno mrrrrrzlloooo, a sem se vseeno kopala, ker sem se s časoma privadila na takšno temperaturo vode. Zjutraj so še bili valovi, ki so me večkrat zalili in ob tem tudi mislila da bom utonila in med tem spila pol litra slane vode. Proti večeru so valovi ponehali, jaz pa sem bila preveč "crknjena", da bi šla takrat v vodo.
Plaža je imela tudi javne wc-je in tudi poseben wc za invalide, ki pa je bil "božansko čist". Za vstop na wc si moral tudi plačati 2 kuni, vendar se situacija, da rešiti tudi zastonj, da počakaš nekoga da pride iz wc ven. Na plaži ni nobenih dreves, zato si turisti morajo sami priskrbeti senco z senčniki ali pa so si nekateri vzeli, senčnike in ležalnike v najem, senčniki pa vsi bili rezervirani in na njih napisana imena. Plaža ima tudi dostop za invalide a je kljub temu zelo neprehodna zaradi mase ljudi.
Veliko turistov je tujcev, zdi se mi da je bilo dosti mladih ljudi in parov, ki so govorili predvsem italijansko. Zanimivo, je to, da se dosti ljudi na plaži sploh ni kopali ampak so samo ležali cel dan. Res je da je bila voda mrzla ampak vseeno mi ni bilo čisto jasno.
Preden smo se zvečer odpravili, smo šli na kratek sprehod ob plaži, saj so se tam nahajale stojnice s spominki, pekarne, kioski z hitro hrano, sladoled in že navzven luksuzne restavracije, ki so privabljale goste.
Ob 19.00, ko smo se odpravljali proti avtobusu, se mi je zdelo, da je bilo bolj vroče kot pa opoldne, zato je bilo odlično, ko smo vstopili v ohlajen avtobus.
Domov smo prispeli okoli 24.00 in prav tako, kot zjutraj ni bilo nobenih zastojev ali kolon na cesti.
Na tem eno dnevnem izletu sem uživala, vendar pa se mi je hkrati vse skupaj zdelo zelo naporno.
Zelo me je razveselilo, ko sem v daljavi zagledala modro mlako, med tem pa sem poslušala razlago vodičke o nastanku mosta, ki povezuje otok s kopnom. Most je nastal, ker nekoč na otoku bila razvita naftna industrija in so morali, nafto prevažati s tovornjaki dolg pa je malo več kot 1 kilometer. Navdušila me je tudi vožnja čet most, saj so bile v morju vidne ribiške ladjice. Na samem otoku je tudi zanimivo, da ni gozdov, samo grmičevje in nizko rastlinje, ki je avtohtono za otok in ne raste nikjer drugje.
Torej uradno smo prispel 8.30 (do Malinske), kjer so se prvi potniki, izkrcali ostali pa smo nadaljevali pot do Baške, vožnja do tja pa traja dobrih 30 do 45 minut. Ob cesti do Baške smo lahko videli kamnite plošče, ki naj bi predstavljale določene črke v abecedi ali pa besede.
Končno smo prispeli okoli 10 do Baške. Skoraj vsi smo se odpravili, do te najlepše in idilične plaže, ki je kot taka predstavljena na spletu. V trenutku, ko smo prispeli, do plaže smo ostali šokirani, ker je plaža že ob 10.00 bila nabito polna z ljudmi. Kakih 15 minut je trajalo, da smo našli prosto mesto in tam odložili stvari. Pogled na morje in na okolico je bil lep, saj se okoli Baške razteza nekakšno gorovje ob vznožju teh in čisto blizu morja pa so hiške, veliko od teh je tudi apartmanov za turiste. Morje je bilo ledeeeeeeno mrrrrrzlloooo, a sem se vseeno kopala, ker sem se s časoma privadila na takšno temperaturo vode. Zjutraj so še bili valovi, ki so me večkrat zalili in ob tem tudi mislila da bom utonila in med tem spila pol litra slane vode. Proti večeru so valovi ponehali, jaz pa sem bila preveč "crknjena", da bi šla takrat v vodo.
Plaža je imela tudi javne wc-je in tudi poseben wc za invalide, ki pa je bil "božansko čist". Za vstop na wc si moral tudi plačati 2 kuni, vendar se situacija, da rešiti tudi zastonj, da počakaš nekoga da pride iz wc ven. Na plaži ni nobenih dreves, zato si turisti morajo sami priskrbeti senco z senčniki ali pa so si nekateri vzeli, senčnike in ležalnike v najem, senčniki pa vsi bili rezervirani in na njih napisana imena. Plaža ima tudi dostop za invalide a je kljub temu zelo neprehodna zaradi mase ljudi.
Veliko turistov je tujcev, zdi se mi da je bilo dosti mladih ljudi in parov, ki so govorili predvsem italijansko. Zanimivo, je to, da se dosti ljudi na plaži sploh ni kopali ampak so samo ležali cel dan. Res je da je bila voda mrzla ampak vseeno mi ni bilo čisto jasno.
Preden smo se zvečer odpravili, smo šli na kratek sprehod ob plaži, saj so se tam nahajale stojnice s spominki, pekarne, kioski z hitro hrano, sladoled in že navzven luksuzne restavracije, ki so privabljale goste.
Ob 19.00, ko smo se odpravljali proti avtobusu, se mi je zdelo, da je bilo bolj vroče kot pa opoldne, zato je bilo odlično, ko smo vstopili v ohlajen avtobus.
Domov smo prispeli okoli 24.00 in prav tako, kot zjutraj ni bilo nobenih zastojev ali kolon na cesti.
Na tem eno dnevnem izletu sem uživala, vendar pa se mi je hkrati vse skupaj zdelo zelo naporno.
Ugotovila sem, da je načrtovanjeenodnevnega izleta, če si vezan na avtobus zelo zapleten, saj moraš biti pozoren na več dejavnikov kot so vreme tisti dan, prosta mesta v avtobusu, ali iti med vikendom ali čez teden (zaradi kolon in čakanja na cestah) ter samo dejstvo, da morda ta dan avtobus ne bo šel, čeprav je bil na spletni strani agencije podatek, da tudi ta dan avtobus vozi na izlet.
Hvala za vaše branje.
Samanta
Hvala za vaše branje.
Samanta
